Neprofitna stanovanja: kdo se lahko poteguje zanje in kakšne so najemnine?

V Sloveniji delujejo Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) oziroma državni stanovanjski sklad in občinski stanovanjski skladi. Preverili smo, kdo lahko kandidira na razpisih za najem njihovih stanovanj in kolikšne so najemnine.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP), na čelu katerega je Simon Maljevac iz Levice, so spisali novelo stanovanjskega zakona, ki je bila poleti potrjena v državnem zboru in se začne uporabljati 1. decembra letos. Prinaša tudi nekatere spremembe glede najema javnih stanovanj.

Ali je pogoj za najem neprofitnega stanovanja slovensko državljanstvo?

Kot pojasnjujejo na MSP, stanovanjski zakon določa, da mora imeti prosilec za najem neprofitnega najemnega stanovanja (skladno z zadnjo spremembo stanovanjskega zakona bodo to javna najemna stanovanja) državljanstvo Republike Slovenije.

Zakon določa dve izjemi od pogoja državljanstva, in sicer so do najema upravičeni tudi izbrisani (tj. osebe, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivališča po 25. juniju 1991, a so kasneje pridobile dovoljenje za stalno prebivanje) ter osebe, ki so pridobile status repatriirane osebe ali status Slovenca brez državljanstva.

Ob tem velja še pravilo vzajemnosti, ki je splošno pravilo v Evropski uniji. Za najem neprofitnega stanovanja v Sloveniji se lahko potegujejo tudi državljani tistih članic EU, v katerih bi državljani Slovenije lahko pridobili neprofitno stanovanje. Za te zadostuje stalno prebivališče.

Na primer, državljan Nemčije s stalnim prebivališčem v Sloveniji lahko zaprosi za stanovanje v Sloveniji le, če bi državljan Slovenije lahko zaprosil za tovrstno stanovanje v Nemčiji.

Za člane družine, ki bodo bivali skupaj s prosilcem, zakon ne določa nobenih omejitev glede državljanstva.

Republiški stanovanjski sklad del stanovanj oddaja kot tržna, in ne neprofitna najemna stanovanja (zanje zaračunava stroškovno najemnino skladno z lastnimi pravili). Po pogojih republiškega sklada je mogoče ta stanovanja pridobiti ob pogoju prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji in za najem teh stanovanj torej slovensko državljanstvo ni pogoj. Člani družine prosilca oziroma ostali uporabniki stanovanja morajo imeti v času vložitve prijave vsaj dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji.

Letos sprejeta zakonodaja sicer predvideva, da bodo po novem vsa stanovanja državnega in občinskih skladov, za katera sredstva prispeva državni proračun, neprofitna (javna) in bo zanje veljal pogoj državljanstva z omenjenimi izjemami.

Omenjeni pogoji za oddajo javnih najemnih stanovanj so enaki za vsa najemna stanovanja, ki jih oddajajo država, občina, javni stanovanjski sklad ali neprofitna stanovanjska organizacija v skladu z določbami stanovanjskega zakona, so še pojasnili na ministrstvu.

Kakšni so drugi pogoji za najem javnega neprofitnega stanovanja?

Zakon določa tudi, da mora imeti prosilec stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada, kjer je vložil vlogo za najem.

Prosilec ali člani gospodinjstva, ki bodo živeli z njim, ob oddaji prijave ne smejo že biti najemniki javnega najemnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Če so že bili najemniki takega stanovanja v preteklosti, pa morajo imeti poravnane vse obveznosti.

Zakon določa tudi, da prosilci ne smejo imeti vrednejšega premoženja.

Tako ne smejo biti (so)lastniki drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe ali imeti drugega premoženja, katerega skupna vrednost presega določeno mejo (izraženo kot 60 odstotkov vrednosti primernega stanovanja).

Mesečni dohodek članov gospodinjstva prosilca ne sme presegati določenega deleža povprečne mesečne neto plače v državi, odvisno od števila članov gospodinjstva, kot je razvodno iz spodnje tabele.

Povprečna neto plača letos avgusta je bila 1.562 evrov.

Kdo ima prednost pri najemu neprofitnega stanovanja?

Po zakonu so prednostne kategorije prosilcev naslednje:

1. mlajši odrasli (osebe, ki bodo v letu javnega razpisa dopolnile največ 35 let) in mlade družine (družine z najmanj enim otrokom, v katerih bodo starši v letu javnega razpisa dopolnili največ 40 let),

2. brezdomci,

3. starejši od 65 let,

4. enostarševske družine,

5. družine z večjim številom otrok,

6. invalidi in družine z invalidnim članom,

7. žrtve nasilja v družini,

8. osebe s statusom žrtve vojnega nasilja po zakonu, ki ureja žrtve vojnega nasilja,

9. prosilci, ki so se najmanj trikrat uvrstili na eno izmed prednostnih list in niso sklenili najemne pogodbe iz razlogov na strani najemodajalca.

Običajno se na razpis prijavi več prosilcev, kot je na voljo stanovanj. Kot so pojasnili na republiškem skladu, ima v primeru večjega števila prosilcev prednost pri izboru prosilec iz višje prednostne kategorije.

Če je prednostnih prosilcev za posamezno stanovanje po upoštevanju teh kriterijev še vedno več, je med njimi izveden naključen računalniški izbor, so zapisali na republiškem skladu.

Določena stanovanja so arhitekturno prilagojena gibalno oviranim osebam. Za takšno stanovanje se lahko prijavi samo gibalno ovirana oseba oziroma prosilec, ki bo v stanovanju živel z gibalno oviranim uporabnikom, ob predložitvi zdravniških izvidov in druge dokumentacije. Znotraj te prednostne kategorije imajo prednost prosilci, ki ne presegajo dohodkovnega kriterija.

Koliko je zanimanja za neprofitna stanovanja?

Običajno je prijav na razpis precej več, kot je na voljo stanovanj, to še posebej velja za stanovanja v prestolnici.

V Ljubljani so na predzadnjem (lanskem) razpisu občinskega sklada za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem prejeli 3.585 vlog, od katerih jih je 2.953 izpolnjevalo razpisne pogoje.

Ti so se uvrstili na prednostno listo, a to ne pomeni, da bodo tudi dobili stanovanje. Na seznam upravičencev, ki jim je treba zagotoviti stanovanja, je bilo od skoraj 3.000 uvrščenih le 189 prosilcev.

Toda, kot so sporočili z ljubljanskega stanovanjskega sklada, tudi vsi ti še nimajo možnosti vselitve. "Doslej so bila dodeljena stanovanja 31 upravičencem. Skladno z razpisom se bodo stanovanja zagotavljala predvidoma do konca leta 2026," so zapisali pri skladu MOL. Omenjeni razpis je bil objavljen lani oktobra, rezultati pa letos spomladi.

Vmes je bil objavljen še nov razpis, ki je bil odprt do konca oktobra. Podatkov o številu prijav na ta razpis še ni.

Koliko javnih najemnih stanovanj ima državni stanovanjski sklad in kje?

Republiški stanovanjski sklad ima 3.151 neprofitnih najemnih stanovanj po celotni Sloveniji, ki se oddajajo na podlagi objave javnih razpisov občin oziroma javnih stanovanjskih skladov občin, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje.

Poleg neprofitnih stanovanj ima sklad še 2.278 stanovanjskih enot po celotni Sloveniji, namenjenih za stroškovni najem.

V izvedbi, razvoju in pripravi pred gradnjo je 21 projektov na različnih lokacijah, med drugim na Jesenicah, v Kranju, Lukovici, Lendavi, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Škotinu, Tržiču, Mirni, Kobilju in Rogaški Slatini. V teh krajih načrtujejo okrog 1.900 stanovanjskih enot.

Koliko stanovanj ima ljubljanski stanovanjski sklad?

Sklad MOL upravlja 4.668 stanovanjskih enot za javni najem. V gradnji pa so še mestna stanovanja na Zvezni ulici (87 stanovanj), Rakovi jelši (99 stanovanj), Litijski-Pesarski (97 stanovanj) ter 11 stanovanj v soseski Črnuški bajer.

Kako so določene najemnine?

Republiški stanovanjski sklad oddaja nekatera stanovanja po neprofitni najemnini, druga pa po tako imenovani stroškovni najemnini. Povprečne mesečne najemnine za najemna stanovanja so 4,43 evra na m2 za neprofitni najem in 7,43 evra za tržni najem. Na višino posamezne najemnine vplivajo način pridobitve, vrednost stanovanja, lokacija in značilnosti stanovanj, so zapisali pri SRSS.

Stroškovna najemnina za dvosobno stanovanje v Ljubljani, veliko 49,3 m2, je 559 evrov mesečno. Stroškovna najemnina za dvosobno stanovanje v Lenartu v Slovenskih goricah (48,3 m2) pa je 335 evrov.

Neprofitna najemnina je precej nižja. Za dvosobno stanovanje v Ljubljani (58,73 m2) znaša 287,10 evra mesečno. Za dvosobno stanovanje v Lenartu v Slovenskih goricah (58,96 m2) pa znaša najemnina 283,56 evra.

Koliko javnih najemnih stanovanj je zgrajenih in vseljenih v mandatu trenutne vlade ter koliko jih je v gradnji in kje?

Kot pravijo na MSP, je bilo v letih 2022, 2023, 2024 in 2025, torej v mandatu te vlade, zgrajenih dva tisoč javnih najemnih stanovanj.

40 stanovanj v soseski Dolgi most v Ljubljani je s pomočjo dokapitalizacije MSP zgradil republiški sklad. 1.097 stanovanj na različnih lokacijah po Sloveniji je bilo zgrajenih s pomočjo sredstev evropskega Načrta za okrevanje in odpornost. 840 stanovanj je SSRS zgradil s pomočjo lastnih sredstev in s pomočjo sredstev Razvojne banke Sveta Evrope (CEB bank).

Trenutno je v gradnji nekaj več kot 545 stanovanj. V okviru projektov, ki že imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje, bo zgrajenih nekaj več kot 690 stanovanj. Projekti v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja vključujejo več kot 1.300 stanovanj, projekti v pripravi pa skoraj 1.000 stanovanj, naštevajo na ministrstvu.

Nekateri izvajalci so tik pred vložitvijo vloge za gradbeno dovoljenje, ostali pa v drugih fazah priprave. Projekti med drugim potekajo v Ljubljani, Kopru, Kranju, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Hrastniku, Lendavi, na Jesenicah, v Novem mestu, na Ptuju, v Krškem, pa tudi v manjših občinah, kot so Mirna, Kobilje, Črna na Koroškem, Rogaška Slatina in Lukovica.

Po besedah pristojnih na MSP potekajo tudi pregledi stanja na terenu, v sklopu katerih analizirajo potencialna zemljišča. Potekajo tudi pogovori o razvoju novih projektov, s katerimi se bo ohranjal nivo gradnje javnih najemnih stanovanj ter preprečilo nihanja v gradnji, ki so bila značilna za pretekla obdobja. Taki primeri so na primer Pivka, Ilirska Bistrica, Velenje in Celje, navajajo.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ozadje odkritij slavne slovenske znanstvenice